APDEJT.si

V Trstu so aretirali 25-letnega pakistanskega državljana zaradi suma terorizma in simpatiziranja z ekstremističnimi skupinami. Osumljenec se je razglasil za pripadnika Islamske države in prek spleta delil džihadistične vsebine. V Italijo naj bi prišel preko Slovenije.

Turško tožilstvo v Istanbulu je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in 36 drugih visokih izraelskih uradnikov, vključno z obrambnim ministrom Izraelom Kacem in ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem. Razlog za nalog so obtožbe o genocidu.

Sodišče v nemškem Dresdnu je nekdanjega pomočnika evroposlanca Maximiliana Kraha, ki je deloval v stranki AfD, obsodilo na štiri leta in devet mesecev zapora. Razlog za obsodbo je vohunjenje za kitajsko obveščevalno službo, saj ga je sodišče spoznalo za krivega zbiranja informacij za to službo. V zadevi je soobtožena še ena oseba.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede domnevnega genocida. Odločitev o morebitni pridružitvi bo javnosti sporočena pravočasno, pri čemer je rok za pridružitev 28. januar 2026. Mediji so poročali, da naj bi v vladi že dozorela odločitev o pridružitvi, vendar MZEZ tega ni potrdil.

V obsežni raciji v tovarni Hyundai v ameriški zvezni državi Georgia je bilo pridržanih več kot 300 Južnokorejcev, skupaj pa 475 ljudi. Južnokorejski zunanji minister je potrdil, da so bili med pridržanimi številni državljani Južne Koreje. Ameriški predsednik Donald Trump je aretirane označil za nezakonite priseljence.

Višje deželno sodišče v Münchnu je tri nemško-ruske državljane spoznalo za krive vohunjenja za Rusijo. Vodja vohunskih dejavnosti je bil spoznan za krivega tudi načrtovanja sabotaže in boja za rusko milico v vzhodni Ukrajini.

Iran je po treh letih izpustil dva francoska državljana iz zapora Evin. Državljana sta bila obtožena vohunjenja za Francijo in Izrael, oktobra pa ju je sodišče v Teheranu obsodilo na 17 in 20 let zapora. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil izpustitev, vendar poziva k njuni popolni osvoboditvi.

Francoski policisti so 23. oktobra pridržali 35-letnega Alžirca, osumljenega spolnega nasilja, ko je iz Italije vstopil v Francijo. Osumljenec je v začetku oktobra pobegnil skozi okno sodišča v Novi Gorici.

Sodišče v Londonu je nekdanjega poslanca Evropskega parlamenta Nathana Gilla obsodilo na deset let in pol zapora. Gill je bil spoznan za krivega, ker je v zameno za podkupnino v Evropskem parlamentu zagovarjal ruske interese.

Brazilsko tožilstvo je Eduarda Bolsonara, sina nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, obtožilo, da je lobiral za uvedbo ameriških sankcij proti Braziliji. Cilj lobiranja naj bi bil vplivanje na sodni postopek proti njegovemu očetu, ki je bil obsojen zaradi poskusa državnega udara.

Slovenska sodnica Beti Hohler je izjavila, da ameriške sankcije, ki so bile uvedene proti njej in drugim sodnicam ICC v začetku junija, dejansko vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje. Sankcije predstavljajo izziv tudi za samo sodišče.

Mesto Washington toži nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegove odločitve o napotitvi enot Nacionalne garde v prestolnico, pri čemer mu očita poseg v suverenost in povzročitev gospodarske škode. Medtem je Stephen Miran, Trumpov kandidat za člana odbora guvernerjev Federal Reserve, na zaslišanju v senatu zagotovil, da bo spoštoval neodvisnost centralne banke, kljub prejšnjim pritiskom Trumpa na to institucijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pisal izraelskemu predsedniku Jicaku Hercogu in ga pozval, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja, ki se v Izraelu spopada z obtožbami korupcije. Trump je v pismu izrazil mnenje, da gre v Netanjahujevem primeru za politični pregon.

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) je glasoval proti odvzemu imunitete italijanski poslanki Ilarii Salis, ki je obtožena napada na skrajno desne protestnike v Budimpešti. Na Madžarskem proti Salis poteka sojenje, kjer ji očitajo načrtno oviranje zbiranja pripadnikov. Madžarska je zahtevala odvzem imunitete, da bi jo lahko sodno preganjali.

Po večmesečni politični krizi je parlament Republike Srbske v soboto razveljavil ustavno sporne zakone, ki jih je sprejel po februarski obsodbi tedanjega predsednika entitete Milorada Dodika. Poleg tega je bil imenovan začasni predsednik entitete. ZDA so pozdravile poteze Banjaluke, medtem ko se v Sarajevu niso odzvali.

Libanon je po skoraj desetih letih zapora izpustil Hanibala Gadafija, sina strmoglavljenega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Gadafija so izpustili po plačilu varščine. Obtožen je prikrivanja informacij o izginotju šiitskega klerika Muse Sadra v Libiji leta 1978, a mu še niso sodili.